Zjutraj je v hostlu sledilo potovanje v preteklost, circa na začetek 90-tih, ko smo bili boj za samostojno državo in vse skupaj spremljali na Iskrinih katodnikih, slava jim!

Po check-outu, smo se sprehodili do avta (da odložimo prtljago) mimo, noč prej, obiskanega Cantante cafeja. Maja Keuc*.

Potem je sledil panoramski sprehod po Lentu in kosilo v Gril Ranci, kjer NIMAJO boljših čevapčičov v lepinji od Ljubljanskega (Das ist) Valterja! Samo, da smo si na jasnem! ;)

Zatem smo obiskali še cerkev in jo oskrunili s poljubi! Saj ne, je pa smešno, da je pred cerkvijo Slomškov trg, kjer se spodbuja izražanje intime v javnosti (glej znak na spodnji sliki). Mogoče pa gre cerkvena institucija v korak s časom … #bogsigavedi (<- pun intended)

Potem smo se spet odpravili v Narodni dom, na dodatne vaje za hitro se bližajočo podelitev, kjer nas je po slabih dveh urah presenetil znani (in priznani), na Poljskem živeči slovenski režiser, Mitja Okorn. Ko smo se pozdravili in izmenjali par besed, je sledilo predavanje na katerem je govoril o sebi, kakopak (<- to besedo sem si sposodil od copywriterja reklame “Kliči T2 za TE4” … #facepalm). Šalo na stran, predavanju je bilo zanimivo in predvsem zabavno, saj so anekdote iz zakulisja videospotovske produkcije (ponavadi v povezavi s slovenskimi estradniki) dodobra začinile že tako pestro in vizualno odlično podprto podajanje besednih zvez.

Ker smo zaradi tega predavanja, v Narodnem domu lahko samo zabavkali (<- neizmišljena beseda, via SSKJ), smo se zato odpravili na zgodnjo večerjo v restavracijo Pri Florjanu, kjer smo užili lahko hrano v obliki solatk, ki so bile hitro snedene. Ravno, ko smo bili na robu, da v burni debati odkrijemo smisel življenja, nas je prekinilo dejstvo, da je bilo do podelitve, ki traja slabi 2 uri, le še dobre 3 ure … mi pa nismo absolvirali niti generalke!

Tako smo odhlačali nazaj v Narodni dom, kjer smo imeli “generalko, ki to ni bila” ter rahlo živčni čakali začetek podelitve …

Kako je šlo? To je verjetno vprašanje za koga drugega, lahko pa z naše strani, rečemo, da smo bili zadovoljni … da je Toby “Z German Tattoo Artist” opravil svojo nalogo, da so baletnik, Shy in “Kitajc, ki to ni” držali občinstvo na trnih in da so nagrajenci dobili svoje nagrade, kar pa je (načeloma) tudi najvažnejše … V kolikor pa se bodo našli kaki posnetki podelitve, jih seveda dodam v ta blog zapis … če pa ne, pa se prepustite svoji domišljiji ob zgoraj napisanih stavkih … :D

Dragi Bralec ino Bralka, do naslednjega bloga, vselepo,
Rok

* Zgodba o Maji Keuc in njeni (ne)udeležbi pri vsem tem, ni za v javnost, je pa prekleto smešna! XD

PS: Na koncu še zahvala vsem organizatorjem Magdalene (Anja, Darjan, Tine, …), kakor tudi vsem ostalim, ki so karkoli pripomogli k temu, da smo se, navkljub “stresu performansa”, počutili dobro in prijetno … :)

PPS: Za anglizme, germanizme in slovnične napake se opravičujem (nisem lektor). Mnenja izražena v tem blogu se ne nujno, da skladajo z mnenji podjetja REAROK, medijska produkcija … po vsej verjetnosti pa se … ;)