Festival Magdalena 2012 / BLOG
Festival Magdalena oz. kako smo prišli, videli in zmagali … ne nujno v tem vrstnem redu … ;)
Naloga: Izpeljati podelitev nagrad Festivala Magdalena
Datum: 19.5.2012
Lokacija: Narodni dom, Maribor
Sonček je veselo sijal, ko smo se trije nadebudni mladeniči v petek popoldne (18.5.) odpravili iz Ljubljane proti Mariboru, da opravimo častno nalogo predstavitve/podelitve nagrad in zabavitve (<- izmišljena beseda) občinstva na podelitvi nagrad Festivala Magdalena. V avtu smo se lagodno peljali Luka Marčetič, voditelj in igralec extraordinaire, Mario Čulibrk, so-voditelj in igralec extraordinaire ter moja malenkost, Rok Mele, “režiser” in VJ extraordinaire (<- ta 3x ponovljena beseda je tukaj izrecno samo iz bogaboječih razlogov, Sveta Trojica, pa take fore ;)).
Po prihodu v Maribor smo se takoj odpravili na ogled prizorišča prihajajočega “zločina”, oder velike dvorane v Narodnem domu, kjer je potekal tudi prvi sestanek in mini vaja.
Sledil check-in v Hotelu Orel oz. bolj natančno Hostlu Uni. Po nastanitvi smo se odpravili v zanimiv kafič s kubanskim pridihom, Cantante cafe, kjer so potekale zanimive debate in poskusi zmanjševanja nervoze na prihajajočo podelitev. Maja Keuc*.
Temu je sledil koncert na dvorišču Ventrinjskega dvora. Na le-tem koncertu pa nas je navdušila skupina Eskobars, ki je navkljub dokaj praznemu dvorišču zažigala trem tipom v prvi vrsti … aja, that was us! :D Maja Keuc*.
Zjutraj je v hostlu sledilo potovanje v preteklost, circa na začetek 90-tih, ko smo bili boj za samostojno državo in vse skupaj spremljali na Iskrinih katodnikih, slava jim!
Po check-outu, smo se sprehodili do avta (da odložimo prtljago) mimo, noč prej, obiskanega Cantante cafeja. Maja Keuc*.
Potem je sledil panoramski sprehod po Lentu in kosilo v Gril Ranci, kjer NIMAJO boljših čevapčičov v lepinji od Ljubljanskega (Das ist) Valterja! Samo, da smo si na jasnem! ;)
Zatem smo obiskali še cerkev in jo oskrunili s poljubi! Saj ne, je pa smešno, da je pred cerkvijo Slomškov trg, kjer se spodbuja izražanje intime v javnosti (glej znak na spodnji sliki). Mogoče pa gre cerkvena institucija v korak s časom … #bogsigavedi (<- pun intended)
Potem smo se spet odpravili v Narodni dom, na dodatne vaje za hitro se bližajočo podelitev, kjer nas je po slabih dveh urah presenetil znani (in priznani), na Poljskem živeči slovenski režiser, Mitja Okorn. Ko smo se pozdravili in izmenjali par besed, je sledilo predavanje na katerem je govoril o sebi, kakopak (<- to besedo sem si sposodil od copywriterja reklame “Kliči T2 za TE4” … #facepalm). Šalo na stran, predavanju je bilo zanimivo in predvsem zabavno, saj so anekdote iz zakulisja videospotovske produkcije (ponavadi v povezavi s slovenskimi estradniki) dodobra začinile že tako pestro in vizualno odlično podprto podajanje besednih zvez.
Ker smo zaradi tega predavanja, v Narodnem domu lahko samo zabavkali (<- neizmišljena beseda, via SSKJ), smo se zato odpravili na zgodnjo večerjo v restavracijo Pri Florjanu, kjer smo užili lahko hrano v obliki solatk, ki so bile hitro snedene. Ravno, ko smo bili na robu, da v burni debati odkrijemo smisel življenja, nas je prekinilo dejstvo, da je bilo do podelitve, ki traja slabi 2 uri, le še dobre 3 ure … mi pa nismo absolvirali niti generalke!
Tako smo odhlačali nazaj v Narodni dom, kjer smo imeli “generalko, ki to ni bila” ter rahlo živčni čakali začetek podelitve …
Kako je šlo? To je verjetno vprašanje za koga drugega, lahko pa z naše strani, rečemo, da smo bili zadovoljni … da je Toby “Z German Tattoo Artist” opravil svojo nalogo, da so baletnik, Shy in “Kitajc, ki to ni” držali občinstvo na trnih in da so nagrajenci dobili svoje nagrade, kar pa je (načeloma) tudi najvažnejše … V kolikor pa se bodo našli kaki posnetki podelitve, jih seveda dodam v ta blog zapis … če pa ne, pa se prepustite svoji domišljiji ob zgoraj napisanih stavkih … :D
Dragi Bralec ino Bralka, do naslednjega bloga, vselepo,
Rok
* Zgodba o Maji Keuc in njeni (ne)udeležbi pri vsem tem, ni za v javnost, je pa prekleto smešna! XD
PS: Na koncu še zahvala vsem organizatorjem Magdalene (Anja, Darjan, Tine, …), kakor tudi vsem ostalim, ki so karkoli pripomogli k temu, da smo se, navkljub “stresu performansa”, počutili dobro in prijetno … :)
PPS: Za anglizme, germanizme in slovnične napake se opravičujem (nisem lektor). Mnenja izražena v tem blogu se ne nujno, da skladajo z mnenji podjetja REAROK, medijska produkcija … po vsej verjetnosti pa se … ;)
